Knjiga prinaša devet kratkih zgodb, za katere avtor pravi, da jih je že dolgo nosil v sebi. Lepe, nekatere pretresljive, celo tragične zgodbe o otrocih v raznih vojnah in o njihovem trpljenju. Zgodbe so mozaik prvoosebnih pripovedi … Pripoveduje jih avtor, vsevedni pripovedovalec.
Kljub zahtevni tematiki, ki bralca spravi do solz, knjiga ni v celoti črna ali pesimistična, ampak ostaja človeška, navsezadnje govori o rojstvu, božiču, toplem zatočišču družine, pomenu matere, očeta … To je popisano v teh zgodbah, ki jih je pisalo življenje. In ki bi jim avtor najraje dal podnaslov Da se ne pozabi.
